Nice to heat you...
Cenik in katalog

Kako deluje infrardeče ogrevanje

Infrardeče ogrevanje Način delovanja

Več kot le vroč zrak: razlike med običajnimi ogrevalnimi sistemi in IR grelniki

Konvencionalni ogrevalni sistemi, kot so toplotne črpalke, peči na pelete, plinski ali oljni ogrevalni sistemi, delujejo po načelu konvekcijske toplote. Konvekcijska toplota deluje tako, da se najprej segreje zrak, ki nato ogreje ljudi v prostoru. Ta proces povzroča neprijetno klimo v prostoru zaradi visokih temperatur ogrevalnega zraka, gibanja zraka in neenakomernih plasti toplega in hladnega zraka. Poleg tega ob odprtju vrat in oken ogreti zrak v prostoru hitro zamenja hladen, svež zrak, kar pomeni, da ga je treba po vsakem zračenju ponovno ogreti – neučinkovit in predvsem drag koncept ogrevanja, ki poleg vsega ustvarja občutno toploto šele po daljših obdobjih ogrevanja. Poleg tega se zrak pri ogrevanju v konvekcijskih ogrevalnih sistemih izsuši, nizka vlažnost pa povzroči stalno porazdelitev prašnih delcev in s tem povečano obremenitev s prahom, kar je lahko še posebej problematično za starejše in občutljive osebe ter alergike.

Kako deluje IR grelnik?

IR grelnik pa ne segreva zraka, temveč stene ter vse predmete in ljudi v prostoru. Infrardeče sevanje, shranjeno v stenah in pohištvu, se nato enakomerno ponovno izseva kot nežna toplota. Gre za popolnoma naraven proces - podobno kot deluje kaminska peč ali kot sonce segreva tla in telo, ko se sončite. Tako ustvarjeni toplotni valovi skoraj ne vplivajo na gibanje zraka in zagotavljajo stalno, prijetno vlažnost. Zrak tako ostaja svež in brez prahu, zato tudi prezračevanje prostora ne vpliva negativno na ogrevalni učinek. Poleg tega je infrardeča toplota zaradi neposrednega učinka zaznavna bolj intenzivno - do 2° do 3° C toplejša kot pri običajnih konvekcijskih ogrevalnih sistemih.
Neučinkovita porazdelitev toplote pri uporabi konvekcijskega ogrevalnega sistema
Učinkovita porazdelitev toplote pri uporabi infrardečega ogrevanja

Slabosti konvekcijskega ogrevanja

  • Visoki stroški nabave
  • Stroški tekočega vzdrževanja
  • krajša pričakovana življenjska doba in zelo draga zamenjava
  • Dodatna električna energija in drugi nepredvideni stroški, kot so dimnikarske storitve itd.
  • Neugodna porazdelitev temperature v prostoru (hladno na tleh, vroče pod stropom).
  • velike izgube energije zaradi velikih izgub pri prezračevanju (30-40 %) in s tem dodatni stroški ogrevanja
  • Nezdrava klima v prostorih zaradi visokega prašenja in bolj suhega zraka.
  • Dodatna potreba po prostoru za shranjevanje npr. peletov, olja itd.
  • Velike toplotne izgube zaradi proizvodnje toplote v zunanjem prostoru (toplota v drugem prostoru)
  • Pogosto neprivlačna zasnova